Espresso Organico: pogovor z Anno, Lucasom in Susanne

Susanne: Draga Anna, dragi Lucas, dobrodošli na tej nenavadni lokaciji. Lucas, kje smo pravzaprav tukaj?

Lucas: Tukaj smo v našem ekološkem skladišču in skladišču pravične trgovine. Ekološko in pravično kavo je treba skladiščiti strogo ločeno od drugih izdelkov, da ne pride do mešanja.

Susanne: To je zanimivo vedeti. Vzdušje tukaj je odlično. Vem, da ste bili pred časom skupaj na posebnem potovanju. Anna, kje točno ste bili?

Anna: Skupaj z organizacijo Fairtrade smo lahko potovali v Tanzanijo. To je bil idealen čas za nas, saj smo ravno začeli razvijati naš izdelek Espresso Organico. Izdelek je namenjen trajnostnemu uživanju doma in ima certifikat za ekološko pridelavo ter certifikat Fairtrade. To potovanje nam je dalo priložnost, da poročamo neposredno iz države izvora. To je bilo res zelo razburljivo.

Susanne: Lucas, kakšen je bil vaš prvi vtis o zadrugah pravične trgovine v Tanzaniji?

Lucas: Dovoljeno nam je bilo obiskati dve zadrugi. Prva je bila “Kagera” s 70.000 člani. To je ena največjih zadrug. Od tam tudi neposredno kupujemo našo zeleno kavo. Videli smo, kako dobro je organizirana tako velika zadruga. Druga zadruga je bila v primerjavi z njo nekoliko manjša, imela je približno 5.000 članov in je bila specializirana za kavo Arabica, vendar je bila prav tako zelo dobro organizirana.

Susanne: Anna, kakšno vlogo ima gojenje kave v življenju lokalnih prebivalcev?

Anna: Za pridelovalce kave je to njihov vir preživetja – zanje se vse vrti okoli kave. To ni samo njihovo delo. Zahvaljujoč sodelovanju s Fairtradeom imajo možnost prejeti podporo – bodisi pri pridobivanju strokovnega znanja o tem, kako povečati pridelek, bodisi pri dostopu do financiranja, ki ga sami verjetno ne bi nikoli dobili. To jim omogoča, da ohranjajo svoj prst na utripu in proizvajajo najboljšo možno kakovost – skupaj z organizacijo Fairtrade.

Susanne: Lucas, ali je bil to vaš prvi obisk kavne plantaže? In kakšne so razlike v primerjavi z običajnimi nasadi, kot jih poznamo s slik?

Lucas: Da, to je bil za oba prvi obisk plantaže kave. Takoj si lahko opazil razliko: Na eni strani monokultura, na drugi mešano gojenje. Tam bananovci dajejo senco kavovcem, ki jih gojijo skupaj s številnimi drugimi rastlinami, na primer avokadom ali čilijem. V monokulturi pa so bile rastline na žgočem soncu – mnoge so bile zelo suhe ali prezrele. Popolnoma drugačni pogoji za rast rastlin.

Susanne: To zveni skoraj kot zelena džungla, Anna?

Anna: Da, predvsem kavni vrtovi ob vznožju Kilimandžara – vegetacija je bila neverjetno zelena. Takšen kavni vrt je nekaj povsem drugega kot industrijski nasad kave, kot ga poznamo s slik. Tu skupaj rastejo mangovci, čiliji in še marsikaj drugega ter se medsebojno gnojijo. Pogled je bil osupljiv.

Susanne: Na potovanjih imate pogosto priložnost videti državo z druge perspektive in se morda poglobiti v običaje in tradicije. Kaj ste v zvezi s tem doživeli?

Lucas: Povabili so nas v majhno vasico, kjer smo se zabavali. To je organizirala zadruga. Izvedli so tudi tradicionalni ples, pri katerem smo se lahko tudi malo pridružili.

Anna: Z boki ste se zibali predvsem vi. To je bilo nepozabno.

Lucas: Potrudil sem se, da sem se pridružil, da.

Susanne: Vsak dan prejmemo veliko pošiljk zelene kave – več tisoč ton na leto. Lucas, kako to spremeni vaš pogled na kavo in praženje kave, ko spoznate ljudi, ki so odgovorni za gojenje in obiranje na kraju samem?

Lucas: Zame se je pogled zelo spremenil. Spoznavaš, koliko dela je narejenega ročno – z veliko ljubezni in predanosti. Vsi so motivirani, da skrbijo za svoje zaloge na najboljši možni način. Ko držiš v rokah zeleno kavo in jo pražiš tukaj, seveda poskrbiš, da je odpadkov čim manj – saj veš, kako dragoceno je pripravljalno delo.

Anna: Prav tako sem lahko pomagal pri sortiranju zelenih kavnih zrn – to je bilo neverjetno. Ženske sedijo na tleh, raztresajo kavo in ročno razvrščajo zrna. Imajo pravo orlovo oko in so bile tako hitre – pri tej hitrosti nisem imel nobenih možnosti, da bi prepoznal pokvarjena zrna. Resnično lahko vidiš, koliko pomembnega ročnega dela je pri tem vloženega – to zelo spremeni tvoje razumevanje.

Susanne: To se sliši kot vznemirljiva izkušnja. So bila še kakšna druga srečanja, ki so na vas naredila poseben vtis?

Anna:Da – se spomnite gospe, ki nam je pokazala svoj mali kavni vrt? Lahko smo nabrali kavne češnje. Če se sprehodiš med grmi, lahko vidiš vse stopnje zrelosti kavovca: cvetove, zelene, rumene in rdeče češnje. Pobrati smeš samo rdeče. Kasneje nam je povedala, da je vrt nekoč pripadal njenemu možu, ki je medtem že umrl. Zdaj ga vodi ona – z velikim ponosom. To je name naredilo globok vtis.

Lucas: Bila je zelo ponosna in nam je pokazala vse, tudi pralno postajo. V vodni kopeli se preveri, katere češnje plavajo – te so pogosto okužene s črvi, zato se jih odstrani. Tiste, ki se potopijo, se pošljejo v odstranjevanje lupine in nadaljnjo predelavo. To je bilo zelo zanimivo.

Susanne: Anna se je že dotaknila nekaj točk. Lucas, morda bi lahko podrobneje razložil, kako pomemben je pravični trg za lokalno prebivalstvo?

Lucas: Sodelovanje s Fairtradeom je zanje bistvenega pomena, saj lahko z dodatnimi sredstvi uresničijo številne socialne projekte. V Kilimandžaru, na primer, želijo z denarjem financirati šolski avtobus, saj morajo otroci v šolo pogosto hoditi več ur. Avtobus naj bi olajšal dostop do izobraževanja, tako da bi ga lahko uživali tudi otroci.

Susanne: Anna, die Mitglieder haben eine Mitsprache-Recht bei der Auswahl der Projekte. Weißt du, was noch alles finanziert wird?

Anna: Velika zadruga, ki smo jo omenili, je najprej želela zgraditi nov skupnostni center – za srečanja, poroke in podobno. Vsaka zadruga sama določa svoje prednostne naloge, vse odločitve pa se sprejemajo demokratično. Vsak član ima glas in lahko odloča o tem, kaj koristi skupnosti.

Susanne: S katerimi izzivi se poleg plačila trenutno soočajo pridelovalci kave?

Lucas: Glavna tema je bila EUDR, uredba EU o krčenju gozdov. Za zadruge predstavlja težave, saj morajo kupiti drage naprave GPS in potrebujejo dostop do portala EU, ki prav tako ni brezplačen. Med našim obiskom še niso vedele, kako bodo to uredile – in ali bo na voljo kakšna finančna podpora.

Žal to ni lahka tema. Ste imeli poleg kave čas tudi za ogled znamenitosti?

Anna: Ne neposredno – to je bilo potovanje ob kavi in nismo si ogledali nobene klasične znamenitosti. Smo pa lahko obiskali tradicionalno tržnico, na kateri so bili predvsem domačini – to je bilo zelo lepo. Tam je bilo pravzaprav mogoče kupiti vse: od električnih aparatov in tkanin do neštetih začimb ter seveda sadja in zelenjave vseh vrst.

Lucas: In prigrizki. Poskusil sem ocvrte kobilice. Tipičen prigrizek na tržnici.

Anna: Tako kot praženi mandlji tu – žuželke tam. Samo najpogumnejši so si upali!

Susanne: Ali poznate narodno jed Tanzanije?

Anna: IMislim, da je bila to koruzna kaša. Skoraj vedno je bila vključena kot nasitna priloga..

Susanne: Točno tako – imenuje se “Ugali”. Tudi jaz sem ga moral poiskati. To je koruzna kaša, ki jo postrežejo skoraj pri vsakem obroku.

Anna: Veliko je bilo enolončnic – pogosto s piščancem ali planakami. Ženske v različnih vaseh so nam kuhale pravo domačo hrano. Bolj pristno kot to ne more biti. Edinstvena priložnost.

Lucas: Natančno.

Susanne: Seveda sem raziskala tudi, katere pijače so značilne za Tanzanijo. Pivo je na vrhu seznama. Ste tudi vi poskusili pivo?

Lucas: Na žalost nam to ni uspelo – to bomo morali nadoknaditi naslednjič.

Anna:Kakšno pivo je to?

Susanne: Bananino pivo.

Anna: To sem slišal prvič – bo na seznamu.

Susanne: Vsaj en razlog za vrnitev, kajne?

Anna: Absolutno.

Susanne: Nazaj h kavi. Kako lokalni prebivalci pijejo kavo? Kako tradicionalno pijejo kavo za zajtrk??

Lucas: Še posebej instantna kava. Razlog je preprost: uporabijo lahko zrna, ki jih ne morejo prodati na evropskem trgu. Zelo so ponosni na lastno proizvodnjo v državi.

Anna: Obiskali smo tudi tovarno instantne kave. Sprejeli so nas toplo in omogočili so nam ogled vseh prostorov, vključno z degustacijo. Navdušil me je tudi ponos vodje na svojo ekipo. Družba Fairtrade si zelo prizadeva, da bi ženske dobile večjo vlogo. To je bilo tukaj resnično čutiti.

Lucas: Bili so tako ponosni, da so nam dali vzorec – pločevinko instantne kave.

Susanne: Bomo jih poskusili pozneje?

Lucas: Točno tako – z veseljem.

Susanne: Celoten nahrbtnik, poln izkušenj in vtisov. Kaj je na vas naredilo še posebej trajen vtis?

Anna: Odnesli smo veliko vtisov in izkušenj. Še vedno se spominjam nekaterih situacij z otroki. V neki vasi sem skozi okno pogledal v učilnico in nenadoma me je pri pouku matematike gledalo vsaj 50 otrok, verjetno prav tako radovednih in živčnih kot jaz. Nato smo se sporazumevali z rokami in nogami ter naredili nekaj fotografij – kar je bil tudi za otroke poseben vrhunec.

Lucas: Pri meni je podobno. Lahko smo obiskali tudi šolo v Bukobi, ki je bila prav tako financirana s sredstvi Fairtrade. S seboj smo imeli darila in nogometne žoge, ki smo jih razdelili. Otroci so bili presrečni, ko so dobili nove nogometne žoge, s katerimi so se lahko igrali med odmorom ali pri urah športne vzgoje. Takšne malenkosti – za nas vsakdanje stvari – tam veliko pomenijo.

Anna: Nato je ravnateljica v zahvalo zbrala vse otroke na šolskem dvorišču – verjetno 200 ali 300 otrok – in nam zapeli “You are my sunshine”. Še zdaj imam gosje kožice. To so spomini za vse življenje.

Susanne: Izavidam vam to čudovito potovanje. In zdaj je razlog pred nami: novi Segafredo Espresso Organico. Povejte nam, kakšna priporočila za pripravo imate za nas?

Lucas: Za moka lonček najraje uporabljam mleto kavo Espresso Organico. Za to je kot nalašč. Okus se nagiba k nugatu in čokoladi – vse, kar je povezano z zemljo, in je precej močan.

Susanne: Anna, mislim, da je na zadnji strani pločevinke ena od značilnosti, ki ti je še posebej všeč.

Anna:Da! Zaljubljena sem v novo obliko kavnega avtomata Espresso Organico. Ko bo moja prva pločevinka prazna, jo bom uporabila kot držalo za pisala na pisalni mizi. Na zadnji strani je koda QR z veliko idejami, kako pločevinki omogočiti drugo življenje. Preprosto jo poskenirajte in poiščite navdih!

Susanne: Tako trajnostno od A do Ž – ne le kava, temveč tudi vse okoli nje. Skladen koncept! Hvala obema za vpogled in zgodbe. Zdaj pa skupaj uživajmo v skodelici kave Espresso Organico – in upam, da se kmalu spet pogovarjamo.

Anna: Najlepša hvala.

Lucas: Najlepša hvala.